Lepo pozdravljeni!
Po dolgem času spet malo pišem...
Danes me je inspiriral en krajši filmček:
Ne morem si pomagati, da ne bi čutila, da mi filmček poskuša nekaj vsiliti. Sicer samo avtor sam ve, kaj je poskušal s filmčkom izraziti, a občutek imam, da je filmček zaprt za drugačne interpretacije, kot je njegova.
Tako imaš tri možnosti: (1) ne razumeš, kaj filmček izraža, (2) razumeš in sprejmeš, kar izraža, (3) razumeš, a čutiš, da ti je nekaj vsiljenega. In v slednjo možnost sem zapadla sama.
Ključ vsiljenega se pri meni skriva v krilih. Odbija me simbolika, ki jih krila nosijo v filmčku. V filmčku naj bi predstavljala otroško nedolžnost in sanje. Krila pa jaz vidim kot nekaj drugega. Kot oviro ali bolje potuho, ki ti onemogoča stati na realnih tleh. Kdor nosi krila, je nekdo, ki se ni sposoben srečati z realnostjo sveta in zato raje leti nad svetom in preleti njegove hribe in doline. Nosijo ga krila, namesto moč njegovih nog. Kot bi ga še vedno nosila mama v svojem naročju. In v njenem naročju sanja, kako je nepremagljiv in kako se cedita samo med in mleko...
Že ime filmčka pove vse: BEŽI!
Zbeži v svoj sanjski svet, v katerem boš varen. Beži in se ne sooči...
Ostani, kjer si, šibak kot dojenček, odet v puhasti nič...
Hvala za obisk!
